Philip Kosloski, Šest navdihujočih zgodb ljudi, ki so se srečali z Materjo Terezijo (Vir: Aleteia)

Celo tisti, ki so se z njo srečali zelo na kratko, pravijo, da je svetnica izžarevala Božjo navzočnost

Devica Marija in svetniki so svetleč odsev in privlačna priča edinstvene lepote Kristusa, lepote neskončne ljubezni Boga, ki daje samega sebe in se daje spoznati ljudem. Ti odsevajo, vsak na svoj način, kot prizme kristala, strani diamanta, obrise mavrice , luč in prvotno lepoto Boga ljubezni; človeška svetost je deleženje v svetosti Boga in po njej Njegovi lepoti. Ko je ta v polnosti sprejeta v srcu in duhu, razsvetljuje in vodi življenja mož in žena v njihovem vsakodnevnem delovanju. (Pot lepote – Via Pulchritudinis).

Kako je srečati svetnika?

Številni izmed nas smo v življenju morda srečali nekoga, čigar svetost je bila jasna in navdihujoča. Preprost stisk roke in pogovor s to osebo, sta na nas naredila tak vtis, da smo se spremenili. Lahko bi rekli, da je bilo na njih nekaj drugačnega in da so izžarevali Božjo navzočnost.

Vsem, ki so srečali Mater Terezijo, je ob njenem izžarevanju Božjega zmanjkalo besed. Njeno življenje preproste ponižnosti, izjemne dobrodelnosti in predanosti molitvi jo je naredilo za orodje Boga. Mati Terezija je na druge izžarevala Božjo lepoto s tem, ko je živela življenje, združeno z Božjo voljo, in mnogi lahko potrdijo njeno svetost potem ko so jo srečali ali bili v njeni prisotnosti.

Pravzaprav so neštevilni ljudje pričali za njeno svetost in ko je nastopil čas za zbiranje osebnih pričevanj o svetosti Matere Terezije, ki jih je bilo treba poslati v Rim za njeno kanonizacijo, so napisali 7000 strani.

Kar sledi je izbor pričevanj, kot tudi osebnih spominov tistih, ki so jo srečali. Kot boste videli, ni bilo potrebno veliko, da so tudi drugi prepoznali, da je Mati Terezija svetnica.

Oče Samuel Martin

»Mater Terezijo sem srečal leta 1995 v enem izmed njenih samostanov v Rimu. Bili smo povabljeni, da pridemo k (zelo zgodnji) jutranji maši z misijonarkami ljubezni in tam sem imel priložnost, da sem jo po maši srečal. Moj prvi vtis je bila njena drobna postava, toda takoj zatem je sledil vtis o njeni izjemni prodornosti in pozornost do drugih. Tu je bila ženska, ki je živela v polnosti in je bila polna dobrote in veselja. Predstavljajte si naše presenečenje, ko je povabila okrog deset ameriških bogoslovcev, da bi imeli z njo zajtrk v tihi dnevni sobi. Mati nas je založila z zgodbami in od začetka je bilo jasno, da je ta ženska sveta na način, ki ga nisem nikoli izkusil. Ta stran večnosti je v tem, da ne bom nikoli pozabil srečanja z osebo, ki je bilo nedvomno Božja svetnica.«

Oče Paul John

Oče Pavel je Mater Terezijo pripeljal v indijsko srednjo šolo, katere ravnatelj je bil. »Ker so jo hinduisti, muslimani in kristjani vsi imeli za Božjo ženo in sveto osebo, so vsi želeli od nje prejeti blagoslov«, se je spominjal ob nedavnem telefonskem pogovoru za Aleteio. »V Indiji, to, da prejmeš blagoslov pomeni, da se vsakega posebej dotakneš na čelu«. Pred samostanom misijonark ljubezni, ki je bil blizu šole očeta Paula, so se, ko je tam bivala, zbirale velike množice. Strinjala se je, da pride v šolo in se z množicami sreča tam. Oče Paul jim je pomagal, da so se vsak posebej srečali z njo. »Mnogi ljudje so se ulegli na tla in nato prejeli blagoslov«, je dejal. Vsakemu je dala »čudodelno svetinjico«, ne glede na to ali so bili kristjani, hinduisti ali muslimani. Vsi so bili tako veseli, da so jo dobili od nje.«

Donna-Marie Cooper O’Boyle (Mati Terezija in jaz: Deset let prijateljstva – Mother Theresa and Me: Ten Years of Friendship)

»Mati Terezija je lebdela, njene bose noge so na tleh puščale neslišne zvoke. Njene zverižene roke so trdno stisnile dlan  in bile blizu njenemu srcu. Ko je šla mimo, sem občutila dih jemajočo prisotnost. Včasih sem malo povzdignila oči, da bi ujela malo več. Njena višina – ali pomanjkanje slednje – me je presenetila. Ta duhovna velikanka je bila le malo večja od moje šestletne hčere… Mati Terezija je prišla k meni in dvoletni Jessici, ki je bila na varnem v mojem naročju, da ne bi tekala po samostanu. Mati Terezija je na presenečenje neposredno a nežno pristopila. »Je to otrok, ki je prepeval med mašo,« me je vprašala. »Da«, sem odgovorila. Zdelo se mi je, da se je vse počasi premaknilo, ko je Mati Terezija iz Kalkute, oblečena v preprost bel sari z modrimi črtami, iztegnila svojo oslabelo ljubečo roko, da bi se dotaknila moje hčerke in jo potrepljala po hrbtu. Pravzaprav, mislim, da se mi je za hip ustavilo srce. … Prvo srečanje s to svetnico … je preželo moje srce in vanj vtisnilo nepozabljivo sporočilo, ki ostaja do današnjega dne. Mislim, da je bilo v določenem smislu, stati pred Materjo Terezijo kot bi stala blizu Jezusa samega. Imela sem občutek hkratnega nebrzdanega veselja in globoke pomirjenosti.

Pričevanje sestre misijonarke ljubezni, nekdanje učenke Matere Terezije v loretski šoli (Klic k usmiljenju – A Call to Mercy)

»Bila sem malo nervozna, ker še nikoli nisem bila v mestu in nisem vedela, kaj pričakovati v tej šoli (Svete Marije, Loreto)Vsi moji strahovi so se razblinili, ko sem srečala Mater Terezijo. Tisti, dan, ko sem prišla v šolo, je Mati Terezija prišla v salon, in me v odlični bengalščini poklicala po imenu in me pozdravila na bengalski način in v bengalskem jeziku. Kakšno dobrodošlico mi je izkazala! Ko sem v naslednjem mesecu spoznala Mater Terezijo sem jo začela ceniti bolj kot veliko več kot zgolj učiteljico in ravnateljico.

Susan Conroy (Lekcije o ljubezni in skrivnosti svetosti Matere Terezije – Mother Teresa’s Lessons of Love and Secrets of Sanctity)

»Ob svojih prvih srečanjih z Materjo Terezijo … me je osupnila njena izjemna ponižnost. Vedela sem, da je svetovno slavna in predstavljala sem si, da imajo vsi slavni ljudje čut za svojo lastno veličino, ponos, ki se pokaže v njihovih besedah in obnašanju. Pri Materi Tereziji ni bilo nič od tega. V njej je bila očitna nesebičnost, kvaliteta, ki je ni lahko najti, celo pri ljudeh, ki niso slavni. Bilo je, kot da se sploh ne bi zavedala same sebe, kot bi se zavedala samo Boga in drugih. V svojem življenju nisem nikoli srečala nekoga, ki bi bil bolj ponižen kot je bila Mati Terezija. Bila je tako ponižna kot ubogi, ki bi ga dvignili iz obcestnega jarka. Njena ponižnost je bila zame osupljivo lepa. Mati Terezija je imela toliko drugih kvalitet, ki so v današnjem svetu tako zelo redke. Želim si, da bi jo lahko pripeljala domov, jo pokazala vsem in dejala: »Samo poglejte jo!« Njen izgled, njenega duha in njeno navzočnost govorijo tisoče besed o integriteti, o Bogu, o resnični lepoti, o notranji moči, o ljubezni. Preden sem jo srečala sem imela neverjetno visoka pričakovanja in upanja o njej in niti najmanj nisem bila razočarana. Resničnost je bila še boljša kot to, kar sem si predstavljala. In vse, kar sem se o njej in od nje naučila je bilo resnično.«

Pričevanje misijonarke ljubezni (Klic k usmiljenju – A Call to Mercy)

»Mati je slišala, da na ulicah Londona spi veliko brezdomcev, in je prosila, da bi jo peljali k njim. Tako sva neko noč Ann Blaikie in jaz spremljali Mater. Ko je še posebno opazila nekega moškega, je Mati iz avtomobila šla k njemu. Najprej ni opazil njene prisotnosti, toda ko se je dotaknila njegove dlani, je pogledal in rekel: »Že dolgo nisem čutil topline človeške roke.« Mati se je vrnila k avtu in dejala: »Ta mož je bolan, ne moremo ga tako pustiti na ulici. … Nato smo ga odpeljali v Salvation Army (organizacija za evangelizacijo, izobraževanje in pomoč ubogim, op.p.).

Več na: http://aleteia.org/2016/09/02/6-inspiring-stories-from-people-who-met-mother-teresa/